Šolanje reševalnih psov v našem društvu
Šolanje reševalnih psov v KD Zgornjesavinjske doline ima 20 in več letno tradicijo. Kot v večini društev, se je tudi pri nas začelo s šolanjem psov za iskanje zasutih pod snežnimi plazovi. Takrat v začetku se je nekaj zanesenjakov s svojimi psmi urilo predvsem na plazovih pod Planjavo v Logarski dolini. Sprva kot samouki, kasnje s pomočjo inštruktorjev iz Gorske reševalne službe, še kasneje pa pod budnimi očmi inštruktorjev ERP. Ti tečaji v Logarski dolini, so poleg koristnih, napornih treningov iskanja, ponujali tudi priložnost za druženje enako mislečih pasjeljubcev, ki so ta spomladanska nekaj dnevna srečanja naredili kar tradicionalna, saj so se dogajala skoraj 15 let.
Kot je napredovalo šolanje reševalnih psov v drugih društvih po Sloveniji, tako je dogajanjem in novim trendom sledilo tudi naše malo, a še kako zavzeto in ambiciozno društvo.
Kaj kmalu se je pričelo tudi šolanje psov za iskanje pogrešanih in za iskanje zasutih pod ruševinami. Vsak bi pomislil, da to je pa ja podobna stvar. Ja, seveda! Pred »zagriženimi« lavinarji, se je kar naenkrat pojavila, kot zid visoka prepreka. Kako naučiti psa lajati?!
Ja, prav ste prebrali! Kako naučiti psa lajati?
V tistih, sedaj že davnih časih, je bila doktrina, da pes ob najdbi na lavini ne sme lajati, ker bi to lahko sprožilo lavino. Sedaj pa je treba kar naenkrat vse obrniti na glavo!
Pa so se lotili učenja lajanja. Kakšne burleske so to bile! Od plezanja na drevo, do zapiranja psov v razne drvarnice, pa do skakanja pred psi, kot da smo v cirkusu, pa…
Res je bilo smešno. Ampak, kot vedno, jim je tudi to uspelo. In s svojim znanjem so utrli pot nam, ki smo sledili.
Naši člani, kateri so se ukvarjali s to dejavnostjo, so se pridno udelelževali predavanj, seminarjev, predstavitev, opravljali teoretične izpite in se skupaj s psi trudili in učili na različnih taborih in vajah.
Trud je obrodil sadove in leta 1995 so Dominik Hrovat, Martin Berzelak in Zoran Janžovnik, kot prvi s svojimi psi opravili izpit iz iskanja pogrešanih IPO. Ta dogodek je kot nekakšen mejnik v šolanju reševalnih psov v našem društvu.
Po tem opravljenem izpitu, se je opogumilo še več naših članov, začenjali smo opravljati izpite, se udeleževati preizkušenj in se v različne enote tudi uvrščati.
Ponosni smo, da se naša članica Marija Kompan rednouvrsti na seznam republiških enot, kot so SIP, MERP, regijske enote in druge enote podobnega značaja. Naš član pa je tudi zastopal barve Slovenije na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Ljubljani.
Posebno priznanje pa smo si v tej reševalni srenji prislužili z našo odlično organizacijo vaj, izpitov in letnih taborov, s katerih so vedno vsi udeleženci odhajali zadovoljni in se radi vračajo.
V veliko čast in kot potrdilo, da res delamo dobro, si štejemo, da smo kot prvi v Sloveniji organizirali mednarodne IRO izpite za reševalne pse.
Za konec naj napišem še to, da si vsi v društvu želimo, da bi ta humanitarna dejavnost pri nas še naprej živela in se razvijala in da bi dobili kar čimveč novih, svežih moči v obliki članov.
Zaključim pa naj z enim, res da malo klišejskim, a še kako resničnim stavkom: Reševanje niso samo treningi, izpiti, vaje in akcije, reševanje je način življenja!
KRATKA PREDSTAVITEV NAŠIH REŠEVALCEV:
|