Talanov memorial

Talanov memorial

 

V trajen spomin na kinološkega sodnika Boža Talana prireja Kinološka zveza Slovenije enkrat letno, preko Komisije za reševalne pse pri KZS in v organizaciji Enote reševalnih psov v enem od kinoloških društev - članic KZS, tekmovanje ekip z reševalnimi psi, imenovano MEMORIAL BOŽA TALANA

 

Božo Talan je bil dolgoletni kinološki sodnik in reševalec, ki je umrl v prometni nesreči leta 1998, ko se je vračal z letnega tabora reševalnih psov v Zagorju. Ker je bil pri kolegih izredno priljubljen in cenjen, mu to izkazujejo vsako leto, ko se zberejo na Talanovem memorialu. Spomin je še vedno živ tudi na reševalsko kolegico Mojco Plaznik, ki je pred tremi leti umrla v nesreči ob začetku SP v Švici.

13. memorial v spomin na Boža Talana je potekal 24. septembra 2011,  v organizaciji KD Zgornjesavinjske doline in KRP pri KZS, v Varpoljah.

Nastopilo je 13 ekip, tekmovanje pa je bilo sestavljeno iz:

-          iskanja ponesrečencev v ruševini;

-          iskanja ponesrečencev v gozdu (IPO);

-          iskanja ponesrečencev v gozdu ob poti (IPO) in prva pomoč;

-          vrvne tehnike- praktično (zajema plezanje po vrvi-žemarjenje, dvig psa, ter transport psa in vodnika po vrvi);

-          vaje poslušnosti po izpitnem programu IRP-R1 (trojka sočasno);

-          vaje premagovanja težjih ovir.

 

Prva je bila ekipa KD Naklo, druga ekipa KD Storžič in tretja ekipa KD Celje.

Naša ekipa v sestavi: Marija Kompan, Cvetka Kočjaž in Teja Martinovič  je zasedla četrto mesto.

Prve tri ekipe so dobile medalje in pokale (te je kupila Komisija za reševalne pse)  ter praktične nagrade, ki jih je prispeval BSH Nazarje. Nagrade je podelil župan občine Rečica ob Savinji. Vodja prireditve in glavni organizator je bil Ferdo s svojo (skoraj kompletno) ekipo reševalcev.

Vreme nas je lepo postreglo in organizator je imel dela ravno dovolj – edina izjema je bil le Dominik, ki ga je sprva demobiliziralo pomanjkanje osebja v kantini, ko pa se je zbral, je uvidel, da vse zmore tudi sam (inovacija – gretje jote)!

 

Trojke so se selile po deloviščih, vladal je pravi delovni duh - iskali so pogrešance (pa skoraj tudi reševalce) v gozdu, ruševini, demonstrirali svoje sposobnosti  v vrvni tehniki in prvi medicinski pomoči, se mučili na nestandardnih ovirah.

Ob srečanju pri šanku (ob obveznih borovničkah) pa so bili pozabljeni vsi slabi trenutki na poligonu (ob hitri in uslužni postrežbi  osebja - osebe v kantini).

 

SLIKE

 
Copyright © KD Zgornjesavinjske doline 2008
Izdelva spletnih strani: mvm.si